torek, 19. november 2013

Strategija zdrave prehrane

Tako v Sloveniji kot v Evropi nasploh je kmetijska politika še vedno preveč usmerjena v vzpodbujanje pridelave manj zdrave hrane tako po zvrstnosti kot po načinihpridelave. Namen strategije prehranske politike v Sloveniji, ki jo v sodelovanju z drugimi ministrstvi, povezanimi s prehransko verigo, pripravljajo na ministrstvu za zdravje, bo spremeniti takšno usmerjenost pridelave, po drugi pa spremeniti prehranske navade in način življenja pri ljudeh, torej na stranipovpraševanja. Glavna pobudnica nastajanja strategije prehranske politike v RSza leta 2003–2008, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Jožica Maučec - Zakotnik, je včeraj na radgonskem kmetijsko-živilskem sejmu povedala, da kar tri četrtine Slovencev oboleva in umira zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni, ki so predvsem posledica nezdravega prehranjevanja, ker za temi boleznimi obolevamo celo prej in pogosteje kot v državah EU, ker imamo velike regijske razlike v zdravju, ker imamo nezdrave prehranske navade in pridelavo živil, ki ni uravnotežena s priporočili o zdravem prehranjevanju. Tako v Sloveniji še vedno pojemo za tretjino premalo zelenjave in sadja in tudi količin, ki jihpojemo, ne pridelamo v celoti doma, ampak jih 40 odstotkov uvozimo. Na drugi strani imamo presežke mleka in mesa, ki ima v naši prehrani več kot polovični delež, čeprav naj bi ga bilo po priporočilih le četrtina.

torek, 29. oktober 2013

Simpatije med dijaki

Maribor – Pred dnevi so se s Poljske vrnili dijaki Živilske šole Maribor, kjer so v okviru programa Evropske Unije Socrates-Comenius preživeli prijeten teden med poljskimi vrstniki. Kot je povedala profesorica, je glavni namen obiska – vzpodbujanje odprtosti do drugih kultur in vrednotenje strpnosti med narodi – uresničen. Naši in poljski dijaki so se tako navezali, da so se med nekaterimi spletle celo manjše simpatije. Štirje dijaki, ki so imeli to srečo, da so lahko slovenske šolske klopi za teden dni zamenjali za poljske, so se domov vrnili zelo navdušeni. »Družine, pri katerih smo bivali, so nas zelo lepo sprejele. Kupile so nam praktično vse, kar smo želeli in sploh niso pustile, da si kakšno stvar plačamo sami«. Poskusili smo veliko poljskih jedi, še posebej zanimivo pa je, da Poljaki pri vsakem obroku pijejo topel čaj, pa tudi zelo verni so, saj so pred vsako jedjo vsi člani družine molili,« je navdušeno pripovedovala Adrijana. Večino časa so dijaki preživeli v gimnaziji v mestecu Poraj na jugu Poljske. »Gimnazija traja šest let, prva dva letnika pa sta primerljiva z zadnjima razredoma slovenske osnovne šole,« je poljski šolski sistem pojasnila dijakinja Tanja Fingušt. Poljaki uporabljajo ocene od ena do šest, pri čemer je šestica najvišja, še posebej zanimivo pa je, da je dijakom v šoli prepovedano žvečiti žvečilne gumije, pa tudi ličiti se ne smejo. Da pa vse le ni bilo tako strogo, nam je pojasnil moški del »odprave« na Poljsko. »Ogledali smo si Krakow, kjer je posebno zanimiv grad, del katerega je tudi katedrala z grobnicami nekdanjih poljskih kraljev, videli pa smo tudi Jurski park in Jasno goro, kjer stoji cerkev z znamenito sliko Črne Marije, o kateri legenda pravi, da ti odpusti vse grehe, ko jo pogledaš,« je bil navdušen Hieronim Belak, medtem ko se je njegovemu sošolcu Zlatanu Flacu v spomin vtisnil predvsem obisk rudnika srebra in vodnega parka, pa tudi sejem, ki ga je organizirala porajska gimnazija je bil zanimiv. »Šola je na sejmu prodajala majice, lončke in broške, ki so jih izdelali dijaki, organizirali pa so tudi srečelov. Izkupiček bodo porabili za šolske potrebščine in za opremo v telovadnici,« je povedal Zlatan. Profesorica slovenščine, ki je dijake spremljala, je bila z obiskom na Poljskem zelo zadovoljna, vendar, kot je podarila, brez njenih kolegic Vesne Poštuvan, ki se na Živilski šoli Maribor ukvarja z mednarodnimi projekti, ter Mojce Fajt, ki poučuje družboslovje in je odgovorna za neposredno izvedbo projekta Socrates-Comenius pri pouku, poti na Poljsko ne bi bilo. »Porušene so ne samo jezikovne, temveč tudi kulturne pregrade. Poraj je majhno mesto, ki je dobesedno dihalo z nami, saj se z nami niso ukvarjali le organizatorji srečanja, ampak vsi meščani, ki jih je najbolj zanimalo, kako Slovenci živimo in kje Slovenija sploh je,« pravi profesorica Premrujeva. Podobno srečanje bo Živilska šola Maribor pripravila naslednje leto oktobra, le da takrat v Maribor ne bodo prišli samo Poljaki, ampak dijaki in profesorji vseh šol, ki sodelujejo v programu Socrates-Comenius. Poleg mariborske živilske šole so v tem programu še dve poljski, ena španska in tri italijanske šole.

Več na: http://www.chattare-gratis.net/

četrtek, 03. oktober 2013

Rad bi se posvetil le nogometu

Potem ko je tri leta in pol preživel pri najslavnejšem madžarskem klubu Ferencvarosu, bo nekdanji slovenski reprezentant Adem Kapič zapustil Madžarsko(poglej na zemljevidu). Pri naših vzhodnih sosedih je osvojil vse, kar se je osvojiti dalo, lani pa se mu je tudi za las izmuznil nastop v ligi prvakov. Ferencvaros je lani v 2. kolu kvalifikacij izločil Tirano, s katero bodo Goričani odprli letošnjo evropsko sezono. »Z moško igro in tesnim pokrivanjem jih lahko izločijo,« napoveduje Kapič. »V Budimpešti sem preživel nekaj čudovitih trenutkov, a zadnje leto je bilo zame bolj ali manj neuspešno,« je potarnal 30-letni Kapič, ki pod vodstvom trenerja vadi skupaj z enim od madžarskih reprezentantov. S Ferencvarosem je treniral le do 30. junija, ko mu je potekla pogodba s klubom. Madžari so mu namreč ostali dolžni precej denarja, zato je zadevo predal odvetniku, vmes pa na trenutke »kazensko« treniral tudi z drugo ekipo in mladinci. Trenutno čaka na klic menedžerja, ta teden bo nemreč izvedel, kje bo nadaljeval kariero. Že dlje časa ima ponudbe iz Grčije, Turčije in tudi Norveške, a mu te države ne ustrezajo. »Pri Grkih in Turkih nikoli ne veš, kdaj boš dobil denar, na severu pa je težava drugačna. Družina bo kmalu dobila novega člana, ki ga ne bi rad že na začetku izpostavil hudemu mrazu na Norveškem,« je pojasnil Kapič, ki je v izbrani vrsti Slovenije debitiral 6. septembra leta 2003, ko je Slovenija za Bežigradom premagala Izrael s 3:1, skupaj pa je zbral 6 reprezentančnih nastopov. Pa je starejši od bratov Kapič (mlajši Bekim naj bi kariero nadaljeval na Cipru) pripravljen na nov izziv? »Tako težko, kot je igrati v dresu Ferencvarosa, je le malokje. Vsi tekmeci so izjemno motivirani. Odslej bi se rad posvetil le še nogometu. Preveč je bilo dni, ko sem že zjutraj začel razmišljati o tem, kdaj bo prišla plača.« Goričani jim ne smejo pustiti dihati.V lanski sezoni je Ferencvaros nastopal v kvalifikacijah za ligo prvakov, v drugem kolu pa je izločil Tirano, sredinega nasprotnika Goričanov v prvem kolu kvalifikacij za LP. »Čeprav smo bili precej boljši, je bilo na koncu kar malce dramatično,« se spominja Kapič. Madžari so namreč v Albaniji slavili zmago s 3:2, na povratni tekmi v Budimpešti pa izgubili z 0:1 in se zaradi večjega števila doseženih golov v gosteh uvrstili v zadnje sito, kjer so bili nato ob ligo prvakov v dvoboju s praško Sparto šele po podaljšku. »Tirana nima slabe ekipe. V zvezni vrsti imajo nekaj odličnih igralcev, ki so zelo ustvarjalni. Če jim pustiš 'igrati', se ti ne piše dobro.« Kako naj se potem Goričani zoperstavijo neugodnemu tekmecu? »Na prvi tekmi v Tirani smo jih v prve pol ure z agresivno igro povsem stisnili in na ta način že odločili tekmo. Ko smo jim pustili 'dihati', so se razigrali in nam zabili dva gola. Goriška igra mora biti zato zelo agresivna, v nobenem trenutku fantje ne smejo popustiti. Kolikor poznam Goričane, mislim, da bi moral tak pristop zadostovati za napredovanje,« je prepričan Kapič, čigar nasvet je iskal tudi goriški kapetan Miran Srebrnič. Več na: stavni nasveti

nedelja, 15. september 2013

Tezavriranje dobička

O tezavriranju dobička govorimo, če podjetje zadrži dosežene dobičke — presežek vplačil (pretvornik enot). Poudarek ravni plačil je bistvenega pomena, ker je izkaz donosov in stroškov v letnem obračunu s primerjalnim izračunom premoženja (=bilanco) neodvisen od ustreznih vplačil oz. izplačil. Tudi pri izračunu presežka prihodkov ni izkaz prihodkov in izdatkov podjetja vseskozi povezan z ustreznimi vplačili oz. izplačili (primeri odstopanja: odpisi; stroški nabave blaga — n.pr. zemljiške posesti - ki ga ni mogoče odpisovati, se kot materialni stroški obračunajo šele v letu odtujitve tega blaga). Na financiranje podjetja bistveno vpliva, v katerem poslovnem letu je izkazan donos ali strošek : izkaz donosov in stroškov določa dobiček in predstavlja predvsem pri kapitalskih družbah, za katere veljajo obvezujoči zakonski predpisi o uporabi dobička, osnovo za morebitno izplačilo dobička ( = izplačila) lastnikom deležev; izkaz donosov in stroškov določa — ker je bilanca odločilnega pomena za davčno bilanco — dobiček in tako predstavlja izhodišče za izračun davkov od dohodka in donosa (dohodnino oz. davek na dohodke pravnih oseb in davek na donos od obrti). Obdavčitev doseženega donosa (ne: presežka vplačil) lahko povzroči, da podjetje izkaže dobiček in mora zanj plačati davek, ne da bi bilo vplačilo že izvršeno. Primer: Podjetje je v decembru 1995 dobavilo stranki proizvode po ceni 175.000 DE povečano za prometni davek. Izkupiček od prometa se izkaže v obračunu dobička ali izgube za leto 1995 in tako z dobičkom, ki ga vsebuje, poveča letni dobiček za 1995 in s tem osnovo za odmero davka od »obdavčljivega dohodka« in »donosa od obrti«. Podjetje je dolžno plačati davke na osnovi tega posla, in sicer ne glede na to, kdaj stranka plača. Pobiranje akontacije na predviden davčni dolg tekočega poslovnega leta poostri obremenitev likvidnosti, ki jo povzročajo davki. Zakon o delniških družbah predpisuje — za zaščito upnikov — obvezno tezavriranje dobička: 5% letnega presežka, zmanjšanega za morebitni prenos izgube, je potrebno dodati k obvezni rezervi do višine, ko rezerva skupaj s kapitalskimi rezervami ustrezno določilom Zakona o gospodarskih družbah ne doseže 10% ali v skladu s pravilnikom večji del osnovnega kapitala. Čeprav gre za z zakonom predpisano zadržanje dobička, je delni znesek letnega dobička, dodan k obvezni rezervi, v celoti podvržen obdavčitvi; obvezna rezerva šteje v dobiček. Dodajanja h kapitalski rezervi so davka prosta in našteta v Zakonu o gospodarskih družbah. Zakonodajalec prepoveduje izplačilo dobička iz premoženja podjetja, ki po vrednosti ustreza obvezni rezervi, in tudi iz premoženja, ki po vrednosti ustreza kapitalski rezervi in vpisanemu kapitalu. Tako okrepimo prvotno zaščito pred izgubo vpisanega kapitala.