nedelja, 15. september 2013

Tezavriranje dobička

O tezavriranju dobička govorimo, če podjetje zadrži dosežene dobičke — presežek vplačil (pretvornik enot). Poudarek ravni plačil je bistvenega pomena, ker je izkaz donosov in stroškov v letnem obračunu s primerjalnim izračunom premoženja (=bilanco) neodvisen od ustreznih vplačil oz. izplačil. Tudi pri izračunu presežka prihodkov ni izkaz prihodkov in izdatkov podjetja vseskozi povezan z ustreznimi vplačili oz. izplačili (primeri odstopanja: odpisi; stroški nabave blaga — n.pr. zemljiške posesti - ki ga ni mogoče odpisovati, se kot materialni stroški obračunajo šele v letu odtujitve tega blaga). Na financiranje podjetja bistveno vpliva, v katerem poslovnem letu je izkazan donos ali strošek : izkaz donosov in stroškov določa dobiček in predstavlja predvsem pri kapitalskih družbah, za katere veljajo obvezujoči zakonski predpisi o uporabi dobička, osnovo za morebitno izplačilo dobička ( = izplačila) lastnikom deležev; izkaz donosov in stroškov določa — ker je bilanca odločilnega pomena za davčno bilanco — dobiček in tako predstavlja izhodišče za izračun davkov od dohodka in donosa (dohodnino oz. davek na dohodke pravnih oseb in davek na donos od obrti). Obdavčitev doseženega donosa (ne: presežka vplačil) lahko povzroči, da podjetje izkaže dobiček in mora zanj plačati davek, ne da bi bilo vplačilo že izvršeno. Primer: Podjetje je v decembru 1995 dobavilo stranki proizvode po ceni 175.000 DE povečano za prometni davek. Izkupiček od prometa se izkaže v obračunu dobička ali izgube za leto 1995 in tako z dobičkom, ki ga vsebuje, poveča letni dobiček za 1995 in s tem osnovo za odmero davka od »obdavčljivega dohodka« in »donosa od obrti«. Podjetje je dolžno plačati davke na osnovi tega posla, in sicer ne glede na to, kdaj stranka plača. Pobiranje akontacije na predviden davčni dolg tekočega poslovnega leta poostri obremenitev likvidnosti, ki jo povzročajo davki. Zakon o delniških družbah predpisuje — za zaščito upnikov — obvezno tezavriranje dobička: 5% letnega presežka, zmanjšanega za morebitni prenos izgube, je potrebno dodati k obvezni rezervi do višine, ko rezerva skupaj s kapitalskimi rezervami ustrezno določilom Zakona o gospodarskih družbah ne doseže 10% ali v skladu s pravilnikom večji del osnovnega kapitala. Čeprav gre za z zakonom predpisano zadržanje dobička, je delni znesek letnega dobička, dodan k obvezni rezervi, v celoti podvržen obdavčitvi; obvezna rezerva šteje v dobiček. Dodajanja h kapitalski rezervi so davka prosta in našteta v Zakonu o gospodarskih družbah. Zakonodajalec prepoveduje izplačilo dobička iz premoženja podjetja, ki po vrednosti ustreza obvezni rezervi, in tudi iz premoženja, ki po vrednosti ustreza kapitalski rezervi in vpisanemu kapitalu. Tako okrepimo prvotno zaščito pred izgubo vpisanega kapitala.